nedelja, 09. junij 2013

Podaljšan konec tedna

Zares imamo srečo, da je izjemnemu tednu sledil podaljšani konec tedna. S PAO ekipo smo načrtovali petkovo srečanje (in seveda oddih) na jezeru Malavi, soboto in nedeljo pa smo izkoristili za obisk še ene gore - noč smo prebili sredi Narodnega parka Kasungu. Tokrat fizično utrujeni prepuščamo govorico fotografijam ...







Petek, 07. junij 2013: Nkhotakota


Moški pogovori.

Vedno je nekaj časa za naravoslovje - sladkovodna rakovica, postmortem.

Nekaj časa smo namenili družabnim igram: Leon postaja strokovnjak za  tukajšnjo različico 'človek ne jezi se' ...
... nekaj časa pa potrebujemo za naše domače.

Najboljša riba iz jezera Malavi na krožniku: Mcheni (Rhamphochromis sp.), s prilogo.



 Sobota in nedelja, 08. in 09. junij 2013: Kasungu national park, gora Miondwe

Naša 'ambulance' je ostala skrita med drevesi.

Začeli smo vzpon na goro, ki je pravzaprav t.i. inselberg*. Zaradi  občutka, da iz ravnine hodimo po eni sami skali, smo  novo disciplino osvajanja podobnih vrhov krstili 'rock-walk'.

Naš 'rock-walk' se je torej pričel precej strmo ...

... in tako nadaljeval po grebenu, obsijanem z zahajajočim soncem.

Ko smo dosegli vrh, se nam je odprl nezastrt pogled na Narodni park Kasungu. Rjavi pasovi sredi džungle so travnati odseki, kjer v deževni dobi tečejo velike količine vode.

Sončni zahod nad Zambijo smo opazovali iznad prepadne stene (viden je samo rob), v daljavi je vidnih nekaj manjših in nižjih osamelcev.

Znočilo se je kmalu po 18h in nad nami se je odprlo (svetlobno neonesnaženo) južno nebo. Na levi je (lepo vidno) ozvezdje škorpijona, na desni smo videli južni križ. Vmes so zvezde, ki verjetno tvorijo južni trikotnik. 

Ob hladnem vetru, ki veje prek vrha gore (spomnimo, tukaj je zima), smo se z veseljem pogreli ob ognju (in povečerjali).

Barve jutranje zarje ...

... in barve naših spalnih vreč. Vetrovno noč smo različno dobro preživeli, naš glavni strah pa je bil pravzaprav pred kačami, ki so na skalnih vrhovih pogoste. Nihče ni dobil nepovabljene obiskovalke v spalno vrečo, pač pa smo ob zajtrku gostili brezštevilno množico črno-rdečih žuželk ...

Ob povratku nazaj smo se ustavili, da smo si ogledali nekaj stoletij (?) staro peč Iron kiln.
Pravega leva nismo videli, nam je pa naš vodič Vincent pokazal volkca ('mravljega leva') - antlion (Myrmeleontidae sp.) 


*inselberg, po naše osamelci. Tako tukaj imenujejo skalnate gore oz. hribe, ki se dvigujejo iznad ploščadi, ki tvori narodni park Kasungu. Po teoriji so to trde kamnine, ki so ostale po eroziji višje ploščadi, ki je še vedno prisotna nekaj sto kilometrov na severu in sestavlja visoko ležečo planoto Nyka plateau (ki tudi gosti narodni park).

Ni komentarjev:

Objavite komentar