četrtek, 02. maj 2013

Panga knife


Panga knife, nekakšna mačeta, je uporabna stvar. V Lilongwe smo na travmatološki urgenci srečali bolnika, ki je bil žrtev napada s tem orožjem, večinoma pa ga prebivalci porabljajo v bolj miroljubne namene, saj je eno od osnovnih poljskih orodij. Naše etnološko raziskovanje uporabnosti tega 'noža' ni prišlo dalj od sekanja buč in pobiranja poljskih pridelkov (tj. bele koruze, iz katere se naredi nsima), v torek pa smo srečali panga knife, ki je na svoji poti nedvomno srečal tudi kamenje, zemljo in v njej prisotne patogene.


Torek, 30. april: Kayesa, St. Mary 
Primer je pravzaprav kratek.
Gospa je na polju s 'panga knife' pobirala (sekala) koruzna stebla - pri tem je verjetno zaradi utrujenosti zamahnila mimo in si umazano konico svojega orodja zarila v levi gleženj. Ranica je bila majhna in ni krvavela, dela pa je bilo veliko, zato je nadaljevala z delom do mraka. Kljub bolečinam v gležnju je zvečer zaspala, saj jih je ob trdem delu vajena.
Prišli smo čez en teden. Slučajno se je mr. Lunda odločil, da gremo danes ti. bedridden* bolnico pogledati pred delom v ambulanti, tako da smo se z ambulance pred opečnate kolibe, krite s slamo, pripeljali že pred poldnevom. Nismo vedeli, kaj nas čaka, razen tega, da je od poškodbe minilo 7 dni, zato smo s precejšnjo nelagodnostjo ugotovili, da je majhna vstopna ranica ostala majhna, okoli nje je bil mehurček tanke, odmrle povrhnjice. Neznana bakterija, imenujmo jo še naprej patogen, je svoje delo opravljala pod kožo. Noga je bila do nekaj centimetrov pod kolenom napihnjena, topla in hudo boleča. Varen in hiter prevoz v bolnišnico ni bil mogoč ...
Z incizijo smo povečali vstopno mesto, odstranili mrtvino in začeli drenirati gnojno vsebino, izpirati, pa spet drenirati. (Mimogrede, ker v glavnem mestu nismo dobili infuzijskih tekočin, tudi sterilizirane fiziološke raztopine nimamo. Z vretjem smo si naredili POV (prevreto in ohlajeno vodo), ki jo za en ali dva dni hranimo v steklenicah, v katerih smo jo prevreli.) To je trajalo, dokler nismo bili prepričani, da z našimi pripomočki ne moremo narediti bolje, nato smo naredili improvizirano drenažo. Oteklina na gležnju je uplahnila, koža na gležnju je bila nagubana, prav tako pa naša čela, ko smo bolnico zapustili z visokim odmerkom antibiotikov, ki naj ustavijo prodor vsiljivca, ki si je za svoj vektor izbral panga knife.

(K sreči imajo telefon tukaj VSI: zmenili smo se, da se čez 24 ur slišimo - v primeru, da bolečina in oteklina ne uplahneta, pridemo, tokrat s praznim avtom, ...)


Sreda, 1. maja, Kasungu (praznik in dela prost dan)
Dopoldan smo izkoristili za izlet na goro Kasungu, popoldan za nekaj nujnih nakupov in nogomet. (Tokrat ni šlo brez obutve, saj se podplati še predobro spomnijo sobotnega bosega obračuna z afriško podlago.)

Četrtek, 2. maja: Mangwazu
Delo nam poteka vedno hitreje. Ker smo uvodne predstavitve in pozdrave pustili za seboj, lahko delovne dneve začenjamo prej. Skupaj postavimo našo lekarno, v kateri ima sedaj glavno besedo Matjaž, ostali pa se lahko posvetimo delu z bolniki. Največja ovira pri našem delu je jezik - in verjetno bo tako tudi ostalo. Zelo veliko energije porabimo, da od bolnikov izvemo, katere so njihove težave, pri tem pa nam prevajalci** niso vedno v pomoč. Med priljubljenimi simptomi so malarija, pljučnica in revmatizem, medtem ko zgodovino bolnikov iz njihovih 'izkaznic' redko lahko preberemo (če jo imajo seveda s seboj). Seveda so pogosti bolniki, ki pridejo z izdelano diagnozo in od nas želijo zdravila - nekateri mislijo, da so 'naša' zdravila mnogo boljša in močnejša ...
Med najmočnejšimi zdravili so, vsaj glede na stranske učinke, protiretrovirusna zdravila (za zaviranje virusa HIV). Vsak dan imamo vrsto bolnikov, ki jih zaradi stigme, ki spremlja AIDS, imenujejo 'clients' ali 'supporters'. Njihove glavne težave tekom rednega jemanja zdravil niso povezane z oportunističnimi okužbami (tj. okužbami kot posledica okrnjene imunske sposobnosti), temveč s stranskimi učinki zdravil - vsaj, dokler je njihov 'missed dose' (pozabljeni odmerek) enak nič. Pekoče, tope, ostre in zbadajoče bolečine v okončinah (predvsem noge, pod koleni), zmanjšan občutek za dotik, hude boleče razjede v ustni sluznici (toliko, da onemogočajo prehranjevanje), ... Simptomi so tako ali drugače težko obvladljivi in so večinoma z zdravili težave zgolj omiljene.
Malawi Health Passport, zdravstena 'izkaznica': bolniki jo imajo ali pa nimajo s seboj - tako ali tako stežka preberemo vsebino, ki je po 'dohtarsko' nečitljiva. Trudimo se, da bi naredili smiselne in čitljive zapise ...

MRDT: hitri test za malarijo je ena redkih (razmeroma) trdnih diagnostičnih opornih točk - ostalo je klinični pregled.



*bedridden, tj. posteljne bolnike navadno obiščemo po končanem delu v ambulanti
**prevajalci so večinoma prostovoljci v pastoralnih centrih

Ni komentarjev:

Objavite komentar