torek, 16. april 2013

Kasungu



Ponedeljek, 15. aprila

Naš dan se je zares pričel med zajtrkom, ko smo se spomnili, da je vendarle čas, da pokličemo p. Staneta. Opravkov pred odhodom v Kasungu nismo imeli zelo veliko, a so bili ti toliko bolj nujni. Zato smo razveselili, ko nam je po telefonu 'father Rozman' povedal, da je že v Lilongwe in da bo čez pet minut pri nas.na zajtrku.


Dan je tako minil precej hitro. Hiteli smo na banko po denar, z denarjem v InterMed po zdravila, pred in med tem smo pospravljali naše pritikline iz prostorov našega domovanja in se hiteli posloviti od naših sosed in skrbnika naše hiše g. Matthewa. Okoli pol enih smo bili dogovorjeni na kosilu, kamor nas je povabil p. Stane, pridružil pa se nam je še duhovnik-kolega našega patra, ki sicer izvira iz Irske, vendar že več kot dvajset let dela v Afriki. Tako nam je kosilo minilo v prijetnem kramljanju in že smo hiteli naprej. V trgovino z medicinskimi pripomočki po naročene in plačane stvari, v nekaj različnih trgovin in nazadnje po našo preostalo opremo v St. Peter's guesthouse.


Vožnja iz Lilongwe v Kasungu je bila nekaj posebnega, pokrajina pa je bila že kar kičasto lepa. Pogrešamo samo kakšne stereotipne afriške predstavnike živalskega kraljestva, a to le težko označimo kot kritiko. Medtem ko nas je še včeraj Lara prepričevala, da v vodniku po Malaviju piše, da je prvo pravilo tu previdna in počasna vožnja, je p. Stane pokazal, da ima težko nogo. Prehitevali smo v klanec gor in dol, v leve in desne ovinke, v škarje in … no, prehiteli smo vse, ki smo jih videli. Pokrajina je izginjala izpred naših oči, tako tudi današnji dan. Ostre sence in kontrastne barve so z malenkostnim zasukom naše Zemlje in padcem sonca za horizont izgubile oba pridevnika; oranžno je zmenjala roza, sinja je postala siva in mešanica zelenih in rumenih odtenkov je … no, je bila še vedno mešanica odtenkov. Tik pred temo smo prispeli v Kasungu: v mesto smo se pripeljali po edini asfaltirani cesti, okoli katere so trgovine in vse upravne in ostale stavbe, ki jih mesto lahko potrebuje. Na pamet že poznamo nekatere od trgovin, ki so stalnica v vseh mestih, vaseh in nasploh obcestnih pročeljih hiš: Airtel (rdeč, kot Mobitel), TNM (zelen, kot SiMobil), Carlsberg (tudi zelen) in CocaCola (tudi rdeča). Nedaleč od središča mesta (ki je sicer peto največje mesto Malavija in ima okoli 60 tisoč prebivalcev) in tudi od asfaltne ceste je vstop v ograjena poslopja (vsa poslopja, razen tistih iz zemlje so orgajena) župnije sv. Jožefa.

Deležni smo bili prijaznega sprejema in obilne večerje in bili tako 'kot narejeni' za spanje. P. Stanko in laični misijonar Matevž sta nam pokazala naše novo bivališče, in vzelo nam je kar nekaj ur, da smo ga spravili v primerno stanje za … današnji počitek.
Jutri naša gostujoča župnija pričakuje obisk vrhovnega generala jezuitov, kar se bo z. To za ljudi pgodilo prvič in mogoče tudi zadnjič. To je zelo poseben dogodek, ki ga skrbno pripravlja cela kopica ljudi, zato naši gostitelji niso imeli vsega časa na voljo za nas.

 





Torek, 16. aprila

Kar se je zdelo postranska naloga, nam je vzelo cel dan časa. Čiščenje stanovanja, ki smo ga začeli včeraj, smo nadaljevali. Deloma tudi zaradi visokega obiska v župniji sv. Jožefa, kjer smo nastanjeni, člani PAO (angl. Patients and orphans, Bolniki in sirote) programa niso imeli časa, da bi se skupaj usedli in postavili program našega dela. Namesto tega so nas pvabili na slavnostni sprejem, ki so ga pripravili v prostorih župnijske osnovne šole. Afriški temperament si je dal duška in ni bilo sledu o dolgočasnih govorancah. Čeprav z vsakim dnem ugotavljamo (in nam drugi pritrjujejo), da prebivalcev Afrike ne bomo zlahka zares razumeli, je njihovo veselje resnično nalezljivo.

Dan smo zaključili z JungleSpeed-om in tarokom. Eno ali drugo bralec gotovo pozna in tako ve, da nam ni hudega. Malce smo sicer nestrpni pred pravim začetkom našega dela, a počasi se navajamo, da se v Malaviju veliko stvari zgodi 'soon' (kmalu) z malo zamude, da je kljub navideznem kaosu resnično ni treba skrbeti ('don't worry'). Tukajšnji ljudje so nam to tako pogosto zatrdili in imeli večinoma prav, da z zaupanjem pričakujemo naslednje dni. Najprej nas čaka priprava popotne lekarne (in pripomočkov) in spoznavanje naše okolice. Območna enota Kasungu (district) obsega približno pol milijona prebivalcev, tako da je dela vedno preveč, pridnih rok pa premalo.

Ni komentarjev:

Objava komentarja